Morda smo pred tednom od 20. do 25. januarja dvomili v to. V tednu posvečenem pisanju z roko pa smo v času pouka izvajali različne aktivnosti, s katerimi smo se poskušali zavedati vrednosti te veščine. Sodobna tehnologija nam je gotovo v veliko pomoč pri pisanju, razmnoževanju in pošiljanju, vendar mora ostati le pripomoček. Pisanje z roko nam pomaga k večji aktivnosti možganov, ustvarjalnosti, bolj si zapomnimo zapisano in se bolj zberemo. Potrebujemo pa čas in mir, še posebej, če hočemo napisati lepo. V tem tednu smo se preizkusili v kaligrafiji s kaligrafinjo Natalijo Resnik, ustvarjali inicialke, izdelovali papir, skrivne pisave, spoznali naravna barvila, uporabna za pisanje, se poigrali s skrivno kitajsko pisavo, poskusili analizirati svojo pisavo, čeprav bolj za zabavo. Reševali smo Mega kvize, ki prav v tej sezoni raziskujejo razvoj pisave in slednjemu bo posvečena tudi proslava ob dnevu kulture, ko bomo predstavili delo projektnega tedna. Nekateri so pisali dnevnike, drugi razglednice in jih pošiljali drugim šolam ter upokojenim učiteljem, petošolci pa so izvedli intervju s prvčki, ki so jim povedali, kako so se naučili pisati in zakaj se jim zdi to pomembno. Ob tem so dobili v dar čarobno pisalo z nastavkom, ki jim bo pomagalo pravilno in lepo pisati. Lepe misli smo napisali tudi na dlani, izrezane iz papirja.
Mnogi smo ugotovili, da znamo lepo pisati, če se odločimo in potrudimo. Želimo si, da nam ta spretnost ne uide z rok, saj je pisava odraz naše osebnosti in je edinstvena.
Vsi učenci in učitelji smo na lističe zapisali, da ne bi nikoli pozabili: To je moja pisava, nihče drug nima take.
Janja Irman Kolar
