Da so med nami ljudje, ki slabo slišijo, vemo. Da so tudi taki, ki sploh ali pa že od rojstva ne slišijo, je nam manj znan svet in nanj mnogi nismo bili pozorni. Morda bomo tako osebo srečali in se želeli z njo pogovarjati. Gotovo pa se ne bomo iz nje in njene govorice norčevali in posmehovali. Pravzaprav je znakovni jezik kul in zabaven, v mnogih kretnjah logičen. Lahko se naučimo kretati nekaj osnovnih besed, enoročno abecedo, ali kakšno besedno zvezo.
Vse to in še nekaj posameznih besed smo se naučili kretati z mlado avtorico knjige Anika govori drugače, Saro Irman Kolar, ki nam je v sredo, 18. decembra, predstavila svojo novo slikanico. Ta je nastala kot dodatek k opravljeni magistrski nalogi ob zaključku študija likovne pedagogike. Sara je tudi naša bivša učenka. V času korone je iz lastnega zanimanja opravila dva tečaja slovenskega znakovnega jezika, se spoznala in povezala z nekaterimi ljudmi, ki so gluhi ali delajo z gluhimi. Zdelo se ji je, da tako otroci kot odrasli premalo vemo o njihovem svetu in jeziku. S slikanico nam je želela po načelih lahkega branja in s čutnimi ilustracijami predstaviti zgodbo o gluhi deklici Aniki in njenem bratu Tomažu. Otroci razredne stopnje so ji z zanimanjem prisluhnili, se preizkusili v kretanju in spoznali zgodbo v predstavi, ki so jim jo odigrali učenci 6. in 7. razreda RAP-a Odrske igre. Na koncu so ugotovili, da jo tudi to znanje za nas le še dodatni bonus, saj več jezikov znaš, več veljaš. In Slovenski znakovni jezik je tudi uradni jezik naše države.
Janja Irman Kolar
