Skoči na glavno vsebino
Anika govori drugače

Anika govori drugače

Da so med nami ljudje, ki slabo slišijo, vemo. Da so tudi taki, ki sploh ali pa že od rojstva ne slišijo, je nam manj znan svet in nanj mnogi nismo bili pozorni. Morda bomo tako osebo srečali in se želeli z njo pogovarjati. Gotovo pa se ne bomo iz nje in njene govorice norčevali in posmehovali. Pravzaprav je znakovni jezik kul in zabaven, v mnogih kretnjah logičen. Lahko se naučimo kretati nekaj osnovnih besed, enoročno abecedo, ali kakšno besedno zvezo.

Vse to in še nekaj posameznih besed smo se naučili kretati z mlado avtorico knjige Anika govori drugače, Saro Irman Kolar, ki nam je v sredo, 18. decembra, predstavila svojo novo slikanico. Ta je nastala kot dodatek k opravljeni magistrski nalogi ob zaključku študija likovne pedagogike. Sara je tudi naša bivša učenka. V času korone je iz lastnega zanimanja opravila dva tečaja slovenskega znakovnega jezika, se spoznala in povezala z nekaterimi ljudmi, ki so gluhi ali delajo z gluhimi. Zdelo se ji je, da tako otroci kot odrasli premalo vemo o njihovem svetu in jeziku. S slikanico nam je želela po načelih lahkega branja in s čutnimi ilustracijami predstaviti zgodbo o gluhi deklici Aniki in njenem bratu Tomažu. Otroci razredne stopnje so ji z zanimanjem prisluhnili, se preizkusili v kretanju in spoznali zgodbo v predstavi, ki so jim jo odigrali učenci 6. in 7. razreda RAP-a Odrske igre. Na koncu so ugotovili, da jo tudi to znanje za nas le še dodatni bonus, saj več jezikov znaš, več veljaš. In Slovenski znakovni jezik je tudi uradni jezik naše države.

Janja Irman Kolar

So najlepše pesmi že napisane?

So najlepše pesmi že napisane?

Tudi letos se je ob vstopu leta v praznični december v Športno dvorano Mozirje zgrinjala množica ljudi. Vzrok je bil enak kot že mnogo zadnjih let – dobrodelna prireditev OŠ Mozirje.
Tokratna prireditev je imela naslov ,,So najlepše pesmi že napisane?”, ki je citat znane stare slovenske popevke skupine Hazard. Mnogi postanemo nostalgični že samo ob naslovu, mnogi pa tedanje in še starejše glasbe ne poznajo. To je bilo vodilo letošnjemu učiteljskemu timu, ki je zasnoval scenarij prireditve.

Želja je bila kronološko predstaviti nekaj najlepših slovenskih popevk, hkrati pa obuditi spomine na stare predvajalne naprave. To je odlično storil voditeljski par, ki sta ga sestavljala naša učenka Neva Planovšek in gospod Roman Čretnik st., ki je sicer vajen odrskih brvi, smo mu pa kot ,,lastniku starinarnice”, ki jo je obiskala Neva, naložili kar veliko dela.

Tako sta nas popeljala od glasbene skrinjice, iz katere je priplesala balerina, z malim avtom do Ljubljane. Spomin na pegasto dekle nas je popeljal med iskrene ljudi in nadalje do šuštarskega mostu. Ugotovili smo, da bo srečen dan ne glede na vse, udarni ritmi Power Dancers in Game Over pa so popeljali vse do prelepega božičnega časa, ko se počutiš kot otrok. Spomnili smo se gramofonov, vinilk, walkmana, discmana, kasetofonov … vse do spotyfy-a.

Pesmi je zapel šolski pevski zbor, podkrepljene pa so bile z odlično plesno izraznimi gibi vseh učencev naše šole. Zaključno pesem je zapel učiteljski pevski zbor.
Ob koncu prireditve so se obiskovalci lahko ustavili še na stojnicah, kjer so ob nakupu izdelkov prispevali v šolski sklad. Še posebej je dišalo iz stojnice, ki jo je pripravil Aktiv kmečkih žena iz Šmihela.
Vsem, ki ste ustvarili ta večer, se najlepše zahvaljujemo. Z zbranimi sredstvi bomo lahko pomagali učencem, ki si marsikatere dejavnosti ne morejo privoščiti. Pokazali smo, da skupaj zmoremo. Ponosni smo, da imamo na Osnovni šoli Mozirje učence, ki se zavedajo dobrodelnosti in stopijo iz cone udobja ter naredijo nekaj dobrega.

Na odgovor So najlepše pesmi že napisane? pa boste morali še malce počakati. Morda vam odgovor ponudimo na naslednji prireditvi, zato le pridite pogledat.

Mojca Štancar

Mednarodni dan strpnosti

Mednarodni dan strpnosti

MEDNARODNI DAN STRPNOSTI obeležujemo 16. novembra. Na pobudo Unesca ga je razglasila Organizacija združenih narodov.
V RaP-u smo sodelovali v projektu Društva za strpne odnose Eksena. Tema letošnjega projekta je bila »Bodi sprememba, ki jo želiš videti v svetu« (M. Gandhi). Namen projekta je bil ozaveščanje otrok o različnih oblikah nestrpnosti ter spodbujanje strpnosti, medsebojnega spoštovanja, prijateljstva in sodelovanja. Cilj pa otrokom dati priložnost, da skozi lastno izražanje še bolj ozavestijo pomen strpnosti in spoznajo problematiko nestrpnosti. Želeli smo jih spodbuditi, da se še bolj zavedajo pomena strpnosti in da razmišljajo, kaj prinaša nestrpnost, kakšne so torej posledice nestrpnosti. Prav tako jih spodbuditi k razvijanju in negovanju medsebojnih odnosov, ki vsebujejo strpnost, sprejemanje in spoštovanje, ter spodbujanje medsebojnega prijateljstva in sodelovanja.
Pogovarjali smo se in ustvarjali na dano temo. Ob pogledu v ogledalo smo se pogovarjali, kaj bi posameznik naredil, da bi v razredu imeli strpnejše odnose. Misli smo v oddelku strnili in zapisali na plakat. V prvi triadi smo brali knjigo Mavrična ribica, v drugi pa Malala in čarobni svinčnik. Likovno smo ustvarjali. V krogu strpnosti in prijateljstva smo se ob koncu dejavnosti pogovorili kaj so novega spoznali in kako bodo to uporabili v življenju.
Koordinatorica Lucija Kranjc

Orodna vrstica za dostopnost