Pa smo ga dočakali, mojstra stand up komedije, prevajalca, pisatelja, pisca stripov, pesnika in reperja, Boštjana Gorenca Pižamo.
Popestril nam je šolsko urico za mlajše in še eno za starejše učence. Zabaval nas je na različne načine, hkrati pa nas je marsikaj naučil. Izvedeli smo, od kod vzdevek Pižama in da imajo čisto klasične pravljice lahko malce drugačen pomen in sporočilo, kot smo ga zaznali ali so nas naučili. Muca Copatarica je primer dobre babice, ki se ji splača pokazati uničene copatke ali bose noge, saj ti bo naredila nove in še ene za povrh. Prav na to sem kot otrok pomislila, a nisem upala izreči na glas. Zverinice iz Rezije so z Boštjanovo interpretacijo zvenele povsem drugače in še nikoli se jim nismo tako nasmejali. Kaj se skriva očku v bradi … bolje, da ne veste. Kako bi se Prešeren, Cankar in še nekateri klasiki ter knjižni junaki danes pogovarjali po socialnih omrežjih? Pesmi s »čustvenčki« so bile zabavne tudi tistim, ki jih sicer ne uporabljajo. Kapitana Gatnika ni bilo potrebno posebej predstavljati. Novejša je bila za nas Šnofijeva druščina, znana Pilovim bralcem. Kdo še ne pozna Čuda v filmski ali knjižni obliki, kjer je Boštjan pridal svojo spretno prevajalno noto in prav tako njunima nadaljevalnima verzijama Julianovi in Charlottini zgodbi?
Vse knjige, ki so tako ali drugače dišale po Pižami, so še isti dan vzele pot pod noge in se odslej izmenjujejo skoraj pri vratih knjižnice. Če to ni bila dobra reklama za branje ob začetku bralne sezone! Za vsakogar se najde dobra knjiga; ni nujno, da je na bralnem seznamu. V njej lahko najde sebe, svoje vrstnike ali zabavne dogodivščine izmišljenih junakov.
Naj bo branje tudi to leto prijetno doživetje!
Janja Irman Kolar
knjižničarka OŠ Mozirje
