Naglavne uši in gliste

Spoštovani starši,

obveščamo vas, da smo bili ponovno obveščeni o pojavu uši. Navodila za ravnanje ob pojavu naglavnih uši najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje  (www.nijz.si), kjer lahko najdete tudi več informacij o ušivosti in njenem preprečevanju.

Prav tako smo bili obveščeni o pojavu podančic – glist. Navodila za ravnanje ob pojavu glist najdete na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje  (www.nijz.si), kjer lahko najdete tudi več informacij o njihovem preprečevanju.

Le s skupnim sodelovanjem in hitrimi, pravimi ukrepi jih bomo lahko uspešno odpravili.

 

Svetovni dan spanja – 15. marec

 

 

SPOROČILO ZA MEDIJE 

NE LE ODRASLI, TUDI OTROCI IN MLADI POGOSTO SPIJO PREMALO

Težave s spanjem naj bi imelo od 10 do 30 odstotkov otrok in mladostnikov

 

Celje, 14. marec 2019 – Ob svetovnem dnevu spanja, ki je 15. marca, so na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje opozorili na pomen spanja pri otrocih in mladostnikih, čeprav je letošnji dan sicer usmerjen k problematiki motenj spanja pri starejših in poteka pod sloganom Zdravo spanje, zdravo staranje. Koristno je, da starši poznajo pomen in razvoj spanja pri otrocih in mladostnikih ter priporočila za zdravo spanje. Še posebno mladostniki imajo (v primerjavi z odraslimi) večjo potrebo po spanju. Po ocenah strokovnjakov s področja medicine spanja (somnologov) naj bi imelo težave s spanjem oziroma motnje spanja od 10 do 30 odstotkov otrok in mladostnikov. Motnje spanja ostajajo pogosto neprepoznane. Kot poudarjajo v edinem Centru za motnje spanja otrok in mladostnikov v Sloveniji, ki deluje v celjski bolnišnici pod okriljem otroškega oddelka, je izrednega pomena, da mladostnike z motnjami spanja predhodno prepoznamo, ustrezno zaščitimo in zdravimo.

»Zaradi biološkega zamika faze cirkadiane biološke ure in zaradi potrebe po zgodnjem vstajanju zaradi zgodnjega pričetka šolskega pouka otroci in mladostniki pogosto spijo premalo. Kadar gre za motnje spanja, in če te niso ustrezno prepoznane in zdravljene, lahko vodijo v pomanjkanje spanja, kar povzroča posledice tako pri telesnem kot kognitivnem razvoju otroka. V spanju se izločajo številni hormoni, med njimi tudi rastni hormon, ki ima odločilno vlogo pri rasti in razvoju otroka. Mednarodna klasifikacija motenj spanja natančno opredeljuje več kot 90 različnih motenj spanja, med njimi so nespečnost, motnje dihanja v spanju, narkolepsija, motnje gibanja v spanju, motnje ritma budnosti in spanja ter druge. V Sloveniji deluje le en center, ki v skladu z evropskimi smernicami za akreditirane centre za motnje spanja obravnava vse motnje spanja pri otrocih in mladostnikih. Motnje spanja lahko učinkovito zdravimo, zato je pomembno, da se zavedamo pomena dobrega spanja in odkrivanja motenj spanja. Za dobro spanje pa lahko veliko naredimo tudi sami z upoštevanjem dobre higiene spanja,« je povedala as. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, ena od dveh somnologinj v Sloveniji in edina s področja otroške somnologije – specialistka otroške nevrologije z opravljenim evropskim izpitom za eksperte medicine spanja. V delovnem timu celjskega Centra za motnje spanja otrok in mladostnikov, ki ga vodi as. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, so še klinični psiholog, dva nevrofizološka-somnološka asistenta in dva tehnika za izvajanje poligrafij. V centru deluje laboratorij za poligrafsko snemanje spanja (t.i. zlati standard za diagnosticiranje motenj spanja je polisomnografsko snemanje, s katerim  beležijo več različnih fizioloških aktivnosti pri spečem otroku). Letno obravnavajo več kot 300 otrok in mladostnikov z motnjam spanja, pri katerih izvedejo celostno diagnostiko motenj spanja, ki poleg natančnega kliničnega pregleda in laboratorijskih preiskav vključuje tudi vse potrebne diagnostične preiskave. Ob postavitvi diagnoze sledi ustrezno vedenjsko-kognitivno zdravljenje ali farmakološko zdravljenje po sodobnih smernicah (za zdravljenje motenj spanja pri otrocih se zdravil poslužujejo redkeje).

   10 priporočil za zdravo spanje pri otrocih od rojstva do 12. leta (Svetovna zveza za motnje spanja – WASM)

  1. Poskrbite, da dobi vaš otrok dovolj spanja, s tem da določite njegovi starosti primerno uro, ob kateri bo hodil spat (zaželeno pred 21.00) in ob kateri bo zjutraj vstajal.
  2. Vzdržujte stalni čas večernega uspavanja in jutranjega prebujanja tako ob delavnikih kot ob koncu tedna.
  3. Otroka navadite na ritual pred spanjem. Spi naj v udobnih oblačilih in z vpojno nočno plenico.
  4. Spodbujajte otroka k samostojnemu uspavanju, brez vaše pomoči.
  5. Izogibati se je treba svetli luči pred spanjem in ponoči, zjutraj pa naj bo otrok čim več izpostavljen močni dnevni svetlobi.
  6. Iz otrokove spalnice odstranite vse elektronske naprave, vključno s televizorjem, računalnikom in mobilnim telefonom, prav tako omejite čas njihove uporabe zvečer pred spanjem.
  7. Vzdržujte redno uro ustaljenih dnevnih opravil in obrokov.
  8. Otrokov dnevni počitek naj bo prilagojen njegovi starosti.
  9. Otrok naj bo podnevi čim bolj telesno aktiven in naj dovolj časa preživi na prostem.
  10. Iz otrokove prehrane izločite hrano in pijačo, ki vsebujeta kofein, kot so različni sokovi, gazirane pijače, kava in čaji.

 

»Žal se tega, kako pomembno je spanje, pogosto zavemo šele, ko začutimo posledice njegovega pomanjkanja. Spanje je namreč nujno potreben proces za preživetje, tudi za dobro kakovost življenja, našo učno uspešnost in delovno učinkovitost. V spanju se obnavljajo celice telesa, kratkoročni spomin se spreminja v dolgoročnega, spanje vpliva na izločanje pomembnih hormonov. Z njim je povezano energijsko ravnotežje, v katerem ponoči energijo kopičimo, da jo lahko čez dan porabljamo. V spanju se izločajo tudi nevrodegenerativne substance, zato je spanje tudi zaščitniški proces pred degenerativnimi boleznimi možganov. Kronično pomanjkanje spanja vodi do telesnih posledic, kot so večje tveganje za debelost in metabolno neravnovesje, ki lahko vodi v sladkorno bolezen, srčno-žilna, možgansko-žilna in rakava obolenja. Zaspani najstniki in mladostniki so bolj izpostavljeni tveganim oblikam vedenja in nesrečam v prometu. Pomanjkanje spanja vpliva na njihovo razpoloženje in vedenje ter posledično na akademske sposobnosti in šolsko uspešnost,« je še poudarila as. dr. Barbara Gnidovec Stražišar.

Leta 2014 so v mednarodno raziskavo HBSC (Health Behaviour in School Aged Children), s katero spremljamo z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, prvič zajeli tudi vprašanje o spanju kot pomembni javno-zdravstveni tematiki. Po podatkih za Slovenijo med šolskim tednom (od ponedeljka do petka) spi devet ur ali več na noč vsak tretji mladostnik (30,6 odstotkov), kar je skladno s priporočili somnološke stroke. Sicer pa mladostniki med šolskim tednom spanju namenijo povprečno okoli 8 ur na noč. Čas spanja se s starostjo skrajšuje. Najvišji delež mladostnikov, ki spijo devet ur ali več, je v skupini 11-letnikov. V skupini 15-letnikov pa spijo v povprečju 7 ur na noč. Tako mladostniki kot tudi odrasli imajo pogosto premalo časa za spanje, tudi ne poznajo dovolj informacij o higieni spanja. Spanje je vsekakor biološka nuja, saj brez spanja ni življenja, pravi dr. Barbara Gnidovec Stražišar in navaja, da v raziskovalnih projektih poskusne živali ob dolgotrajnem odvzemu spanja sprva fizično opešajo, posledično zbolijo in slednjič zaradi pomanjkanja spanja tudi umrejo. Splošno prepričanje, da v spanju telo počiva, že dolgo ne velja več. V nekaterih fazah spanja so namreč možgani dosti bolj aktivni kot med budnostjo. Spanje ima zato pomembno vlogo tudi pri zorenju možganov.

***

Kontakt:

 

Dodatne informacije:


Služba za komuniciranje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, SI-1000 Ljubljana

Telefon: 01 2441 494, 01 2441 572

pr@nijz.si. www.nijz.si, Podatkovni portal NIJZ

 

FEBRUAR – MESEC VARNE RABE INTERNETA IN MOBILNIH NAPRAV

Spoštovani starši!

V točki osveščanja o varni rabi interneta SAFE.SI ob dnevu varne rabe interneta 2019 pripravljajo spletno oddajo »Pogovor za starše: vzgoja za internet«, ki bo potekala v živo, 5. februarja 2019, ob 18.00.

Da bi staršem podali nekaj napotkov, kako otroke vzgajati za internet bodo v studiu gostili dva strokovnjaka (dr. Albert Mrgole in dr. Benjamin Lesjak), ki bosta odgovarjala na najpogostejša vprašanja o vzgoji otrok v povezavi z internetom.

Med oddajo bodo preko Twitterja in Facebooka sprejemali tudi vprašanja gledalcev in na izbrana vprašanja pred koncem oddaje tudi odgovorili.

Oddaja bo trajala 50 minut. Ogledali si jo boste lahko v živo preko spleta, kasneje pa bo dostopen tudi posnetek.

Vabimo vas, da si oddajo ogledate in v njej tudi sodelujete!

Vpis v 1. razred za šolsko leto 2019/2020

Na podlagi 45. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/2006 in št. 102/2007) morajo starši v 1. razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili starost 6 let.

Starši, katerih otroci imajo prijavljeno stalno ali začasno prebivališče v okolišu naše šole, na dom prejmejo vabilo za roditeljski sestanek in vpis. Če želijo starši vpisati otroka na drugo šolo, se prav tako vpišejo v našo šolo, na drugo pa naslovijo prošnjo za vpis. Za šolsko leto 2019-2020 bomo vpisovali otroke, ki so rojeni leta 2013.

Vpis bo predvidoma potekal od 6. do 15. februarja 2019.

Roditeljski sestanek za starše otrok, ki se bodo vpisali v matično šolo v Mozirju, bo potekal 5. 2. 2019 ob 17.00 uri v likovni učilnici.

Razpis za vpis v srednje šole in dijaške domove za šolsko leto 2019/20

Izšel je razpis za vpis v srednje šole in dijaške domove za šolsko leto 2019/20.

Razpisana prosta mesta za celotno Slovenijo si lahko ogledate v priloženem dokumentu, vse informacije in podrobnosti o vpisu pa na straneh ministrstva: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanje_odraslih/srednjesolsko_izobrazevanje/vpis_v_srednje_sole/

 

Razpis 2019/20

Vabilo na skupni roditeljski sestanek

Spoštovani starši!

 

Vljudno vas vabimo na predavanje gospe Barbare Bizjak Žerjav, specialne in rehabilitacijske pedagoginje, na temo »Tehnike učenja – organizacija šolskega dela«.

Predavanje je namenjeno vsem staršem, ki bi si želeli pridobiti dodatna znanja o ustreznih učnih strategijah in navadah otrok, ter kako jim pri razvoju le–teh lahko pomagamo. Na delavnico pa vabimo učence 7., 8. in 9. razreda, ki bi želeli izboljšati svoje učne strategije in trenutno ne dosegajo želenih učnih rezultatov.

Vljudno vas torej vabimo, da se nam v čim večjem številu pridružite

v torek,  13. 11. 2018, ob 17.00 uri

v stari telovadnici OŠ Mozirje.

Na ta dan pa bodo potekale tudi govorilne ure učiteljev.

Zaradi lažje organizacije predavanja vas prosimo, da svojo udeležbo potrdite na obrazcu, ki naj ga učenec do petka, 9. 11. 2018, vrne svojemu razredniku.

Lep pozdrav

Andreja Hramec, univ. dipl. psih.,

ravnateljica, l.r.

Dostopnost